Ruby in Tony Borja

Ruby in Tony Borja sta koordinatorja gibanja Zakonci za Kristusa za Evropo.

Ali lahko za začetek poveste nekaj o sebi in o vaši družini?

Z ženo Ruby sva Filipinca in sva poročena že 37 let. Imava 3 otroke, dva sina in eno hčerko. Najin najstarejši sin je poročen in ima dva fanta. Najina hči je prav tako poročena (z Italijanom in živita v Milanu) in pričakuje otroka konec tega meseca. Najin najmlajši sin bo diplomiral in še ni poročen. Vsi smo člani gibanja Zakonci za Kristusa. Z Ruby sva člana že skoraj 20 let in sva tudi koordinatorja za Evropo.

Kako sta spoznala gibanje Zakonci za Kristusa?

Imela sva svoje podjetje, ki pa je v sredi 80tih bankrotiralo, zato se je naša družina izselila v ZDA na Florido, kjer naj bi našli svojo srečo in si opomogli od finančnega poloma, ki nas je popolnoma uničil. To so bili težki časi. Začeli smo z novim življenjem iz ničle s tremi otroki. To je bil tudi čas, ko smo se spraševali, zakaj je Bog dopustil, da se nam je to zgodilo. Ko smo molili za rešitev naših skrbi in težav in ko smo analizirali naše življenje v preteklosti, smo prišli do zaključka, da je bilo zelo materialistično naravnano. Bili smo kar uspešni v pehanju za posvetnimi dobrinami in jim posvetili ves čas, ki so ga potrebovale. Bogu pa smo namenjali veliko manj časa. Naše versko življenje je bilo v glavnem osredotočeno na nedeljske maše, vendar še te niso smele biti predolge in smo se izogibali maš, ki so trajale dlje kot pol ure.

Počasi nam je postalo jasno, da je bil naš finančni polom božji načrt, ki nas je želel priklicati nazaj k Njemu, saj smo se vse bolj oddaljevali od Njega. Po božji milosti smo začeli moliti pred Najsvetejšim. Organizirali smo tudi študijsko skupino Svetega pisma v naši novi župniji.

 Po dveh letih in pol življenja na Floridi, sva se odločila da ZDA niso okolje v katerem bi želela, da bi najini najstniški otroci odraščali, zato sva se odločila, da se vrnemo na Filipine. Skromnega duhovnega življenja, ki sva ga v tem času dosegla nisva želela izgubiti, ampak sva ga želela negovati in mu omogočiti nadaljnjo rast. Ko smo se vrnili v Manilo, sva iskala skupnost, ki bi nama zagotovila stalno duhovno podporo. Nisva se želela udeležiti samo kakega seminarja in po končanem seminarju sama nadaljevati svojo duhovno pot. Našla sva gibanje Zakonci za Kristusa in postala člana leta 1988. Od takrat se je najino življenje spremenilo.

Kako se je vajino življenje spremenilo?

Burni odnosi med menoj in Ruby, ko smo bili uspešni v poslu so ogrožali najin zakon in družino. Ko sva postala člana gibanja Zakonci za Kristusa je Bog postal del najinega vsakdanjega življenja. Obnovil je najin dom in nas blagoslovil s primerno finančno stabilnostjo, spremenil je naša življenja in ojačal najin zakon ter tako ohranil našo družino.

Kdaj in kako se je gibanje Zakonci za Kristusa začelo v Evropi in kako pogosto obiščeta Evropo?

Gibanje Zakonci za Kristusa se je v Evropi začelo leta 1995. Z Ruby sva se odločila, da bova praznovala svojo 25. obletnico poroke tako, da greva na potovanje po Evropi. Bogu sva se zahvaljevala za ta blagoslov, da lahko praznujeva to obletnico in želela sva narediti nekaj dobrega v zahvalo za vse, kar je Bog naredil za naju in našo družino.

V tem času sva bila že voditelja v gibanju, ki je zelo evangelizacijsko in močno prisotno na Filipinih. Najino potovanje sva vzela kot priložnost, da bi se gibanje Zakonci za Kristusa razširilo v Evropi, saj je bilo v tistem času prisotno samo v eni evropski državi.

Mesec dni pred najinim potovanjem v Evropo, so nama prijatelji na Dunaju povedali, da bo filipinski duhovnik iz župnije Dobrega pastirja nekje v provinci južno od Manile nadomestil duhovnika na Dunaju, ki skrbi za njihovo duhovno oskrbo. Po nekaj iskanjih sva ga končno našla, vendar je bil zelo zaposlen s pripravo za svoj odhod na Dunaj. Ni imel časa govoriti z nama, zato sva mu pustila gradivo o gibanju in ga vprašala, če bi nama lahko pomagal v svoji novi župniji predstaviti in začeti  gibanje Zakonci za Kristusa. Čutila sva, da se naju hoče znebiti, vendar je rekel, da bo pregledal material. Teden potem, ko je prispel na Dunaj sva ga začela klicati, da bi poizvedela kako in kaj ter ga vprašala, če bi lahko organizirali Seminar krščansko življenje (CLP) po najinem potovanju po Evropi. Po stalnem in vztrajnem klicanju, se je strinjal, da bo seminar v njegovi župniji. To je bil začetek našega evangelizacijskega dela v Evropi. Trenutno smo prisotni v 36 državah zahodne Evrope in v 6 vzhodno evropskih državah. Veliko dela namenimo temu, da bi v naše gibanje pritegnili čimveč Evropejcev.

Evropska koordinatorja sva že 12 let in sva od 2 do 4 krat na leto v Evropi.

Kaj je po vajinem mnenju glavni problem s katerim se soočajo zakonci in družine po Evropi danes?

Zelo so razširjeni sekularizacija, hedonizem in relativizem. Ljudje so izgubili interes za Boga, nimajo časa, da bi prakticirali svojo vero, močna je osredotočenost na materialne dobrine. Družba vse manj podpira zakonsko zvezo in vrednote v družinah. Posledice so vidne, saj se okoli polovica vseh zakonov konča z razvezo in razbitimi družinami. Mnogi se ne poročijo in se zadovoljijo z življenjem v izvenzakonskih skupnostih. V vedno več zahodnih državah so poroke z isto spolnimi partnerji postale zakonsko sprejemljive. Splav ne zaželjenih otrok je na široko uveljavljen v praksi.

Ali se ti problemi razlikujejo od tistih v drugih delih sveta?

Ne. Dejansko, se ti problemi ne razlikujejo, razlikujejo se le v stopnji in velikosti.

Kako gibanje Zakonci za Kristusa pomaga pri reševanju teh problemov?

Osnovna zavezanost gibanja je podpora in obramba zakona in družine. Božjo besedo razglašamo skozi naš uvodni seminar Krščansko življenje, druge seminarje in izobraževanja za zakonce in ostale člane družine.

Problem je kako v Evropi privabiti Evropejce, da bi sodelovali v laičnih cerkvenih združenjih.

V sporočilu, ki ga je podal papež Benedikt XVI. škofom Slovaške junija 2007 glede pomoči, ki jo škofje in duhovniki lahko nudijo družinam, je papež zaključil s tem, da jim je priklical v spomin "dragocena podporo", ki jo nudijo "skupine, gibanja in laična cerkvena združenja, ki so predana temu, da podpirajo zakon in družino in ki zagovarjajo učenje Cerkve glede zakona, družine, spolne morale in bioetičnih vprašanj".

S pomočjo in odobritvijo škofov in duhovnikov v njihovih škofijah in župnijah v Evropi lahko uspemo pri tem delu, ampak potrebno je vztrajati.

Ali se gibanje Zakonci za Kristusa razvija drugače v Evropi kot v drugih delih sveta?

Ne. Gibanje je globalno in ima eno in isto vizijo ter poslanstvo. Učenje in struktura sta enaki povsod po svetu. Izvedba se lahko spremeni in prilagodi lokalnim potrebam in kulturi. Kljub temu pa osnove, doktrine, tradicija, navade in praksa naše vere niso nikoli kompromitirane.

Kaj je razlika, ki ste jo opazili med vzhodno in zahodno Evropo?

V vzhodni Evropi sekularizem sedaj vpliva na dediščino krščanskih vrednot, ki jih komunizem ni uničil.

Naš Sveti Oče je opazil: "Krščanske skupnosti, ki so ohranile svoje stare in dobro razvejene korenine katoliške verske prakse so sedaj ogrožene od fenomenov, ki so tipični za zahodno družbo: potrošnitvo, hedonizem, sekularizem in relativizem, itd."

Gibanje Zakonci za Kristusa mora opraviti svoj delež pri varovanju globoko zakoreninjenih katoliških vrednot v vzhodnih deželah Evrope, ki so se ohranile pred komunističnim uničenjem z našim evangelizacijskim delom na tem koncu Evrope.

Opažamo tudi, da so katoličani v vzhodni Evropi zelo marijanski, prav tako kot Filipinci.

Najlepša hvala Tony in Ruby.  Nestrpno Vaju že pričakujemo naslednje leto v Ljubljani. Bog vaju blagoslovi.