Pavla in Paul Tootill
Slovenka in Anglež sta si dom uredila v Hrastju pri Kranju. Po osemindvajsetih letih zakona je v njunem odnosu zavel nov veter: srečala sta mednarodno gibanje Zakonci za Kristusa, ki je v marsičem poglobil njuno zakonsko in krščansko življenje.
Kako sta se spoznala in zakaj sta se odločila, da bosta zaživela tukaj, v Sloveniji?
Pavla: Spoznala sva se v Crngrobu, kjer je tedanja tovarna Sava pripravila pogostitev za mlade iz angleškega mesta Oldham, ki je bilo pobrateno s Kranjem. V tistih dneh sva se kar nekajkrat srečala, preden se je Paul vrnil, sva si izmenjala naslov. Po štirih letih dopisovanja sva se odločila in se leta 1975 poročila.
Paul: Pisem se je nabralo za celo vrečo! Hraniva jih na podstrešju.
Pavla: K temu, da sva se lažje zbližala, je pripomoglo tudi to, da je Paul katoličan. Takoj sva imela več skupnega.
Paul: Najprej sva naivno mislila, da bo najboljše, da izbereva neko tretjo, nevtralno državo in začneva popolnoma novo in samostojno življenje. Mladost, ljubezen! Potem sva ugotovila, da rabiš neko podporo, ozadje. Sprva se mi je zdelo, da bom tukaj težko živel. V slovenskem okolju v tistem času niso bili navajeni, da bi se sem priselil kdo iz zahodnega sveta, bolj pogosto so se Slovenci odseljevali. Dobil sem npr. službo, zame so odprli bančni račun, nakazali so mi plačo, ki pa je kot tujec nisem mogel dvigniti.
Pavla: Imela sva kar nekaj administrativnih ovir. Mlada zakonca, ki takih ovir nimata, se laže osredotočita na svoj odnos, v skupne načrte. Midva pa sva poleg tega imela še druge probleme: jezik, službo, urejanje dovoljenja za bivanje… Tudi v Sloveniji sva na nek način živela sama, kajti mesec dni po poroki je umrl moj oče, mama pa je umrla že prej.
S čim se poklicno ukvarjata?
Paul: Imam podjetje Expert, kjer se ukvarjam z zastopstvom, prodajo in servisom didaktičnega materiala in tehničnih pripomočkov za otroke s posebnimi potrebami.
Pavla: Sem ekonomistka v pokoju.
Nam lahko predstavita vajino družino?
Pavla: Imela bi tri otroke, prvega sva izgubila pred rojstvom, nato sva dobila Katjo (27) in Mateja (24). Katja se je lani odselila in živi s prijateljicami v Ljubljani, Matej še živi doma in hodi v službo.
Sta voditelja gibanja Zakonci za Kristusa v slovenskem prostoru. Kako sta se pridružila temu mednarodemu gibanju in kakšno gibanje je to?
Paul: To mednarodno gibanje je pred 25 leti nastalo na Filipinih. Zdaj deluje že v 160 državah sveta. Za naju je bilo odločilno srečanje z duhovnikom g. Robertom Frankom iz ZDA, ki je vodil duhovne vaje za duhovnike pri Svetem Jožefu v Celju. Na večerji pri naju doma, ko sva ga sprejela kot gosta, ko je čakal na jutranji let z Brnika, nama je predlagal, da bi bilo morda za naju zanimivo gibanje Zakonci za Kristusa (Couples for Christ), ki pa v Sloveniji še ni obstajalo. Na to njegovo zamisel sem pozabil, čez čas pa sem se spet spomnil in ga prosil, da mi po elektronski pošti pove ime gibanja. Obiskal sem njihovo spletno stran. Pričakoval sem, da mi bodo poslali nekaj osnovnih informacij, morda kakšno brošuro. Šokiran sem bil, ko me je poklical nekdo z Dunaja in dejal: »Čudovito, da se zanimate za Zakonce za Kristusa. Pravkar smo na Dunaju in lahko se oglasimo pri vas.« Čeprav je ta ponudba prišla iznenada in bila sva malo bolj zadržana, sva se glede na okoliščine odločila in jih povabila k nam. Prišel je zelo simpatičen par. Zdelo se nama je primerno, da se dogovorimo tudi za obisk pri nadškofu, ki nas je lepo sprejel in nam podelil blagoslov, da začnemo z delom tukaj.
Pavla: Kot par sva si zelo želela nekaj, kjer bi duhovno rasla. Veliko sva v teh letih prejela pri zakonski skupini, kjer smo obravnavali probleme, ki nastajajo v paru, ampak želela sva še nekaj drugega, nekaj kjer bi lahko duhovno rasla, pa tudi delovala v smeri nove evangelizacije. Gibanje naju je potem prosilo, če bi postala odgovorna za dogajanje v Sloveniji, čeprav je bila najina želja, da bi bila bolj v ozadju in bi rajši kaj pomagala.
V čem so temeljni poudarki gibanja, kaj vaju navdušuje?
Pavla: Cilj gibanja je prenova krščanskega življenja v družini in podpora družinskemu življenju. Všeč nama je bilo, da v gibanje nista vključena samo zakonca, ampak je lahko vsa družina. Vemo, da je družina danes najbolj ogrožena. Od družine pa je odvisna tudi družba.
Paul: Gibanje je zelo razvejano: imamo Otroke za Kristusa (v Sloveniji še ne delujejo), Mlade za Kristusa (pri nas so zelo dejavni in imajo veliko idej), Samske za Kristusa, (tudi v Sloveniji jih je že nekaj) in kot rečeno Zakonce za Kristusa. Naše gibanje zelo poudarja pomen bratskih in sestrskih odnosov.
Pavla: Tudi pri nas v Sloveniji se trudimo in poskušamo živeti to bratsko in sestrsko povezanost, čeprav smo še zelo na začetku. Če sta dva, so problemi med dvema, če jih je več, so problemi v skupini; zato skušamo čim globlje živeti spravo in odpuščanje med nami. Potrebno je tudi sprejemanje drugačnosti; eden želi več, drugi manj. Duhovnost gibanja vključuje tudi vsakodnevno branje Svetega Pisma in osebno molitev, v kateri vsak dan vzpostavljaš oseben odnos z Gospodom.
Paul: Prek branja Svetega Pisma in molitve se povezujemo z Jezusom.
Če imam prijatelja in se samo včasih slišiva, kadar jaz nujno rabim pomoč; midva ne moreva imeti globokega odnosa. Isto je z Bogom. Za molitev je potrebna osebna disciplina; morala sva jo uvesti. Ta osebna disciplina se je počasi razvila v neko potrebo. Ko sem vsak dan z Gospodom in berem Sveto pismo pol ure, na nek način dovolim Gospodu, da se dotakne mojega življenja, da vpliva na moje življenjske situacije.
Molita vsak zase, skupaj?
Pavla: Najdeva čas za skupno in osebno molitev. Za branje uporabljam Besedo med nami, ki mi pomaga, da me Božja beseda nagovarja vsak dan. Paul pa bere odlomke Božje besede, ki jih v angleščini izdaja gibanje Zakonci za Kristusa. Opažam, kako lažje in lepše se obrne dan, če ga začnemo z molitvijo.
Z delom za gibanje sta začela po osemindvajsetih letih zakona, ko bi človek pomislil, da se zakoncema ne more zgoditi nič več presenetljivega.
Pavla: Počneva stvari, ki jih prej nisva poznala. Veliko prevajava, naučiva se česa novega. Ugotavljava, da nimava vseh talentov, ki bi si jih želela ali pa bi jih rabila za tako delo. Vendar odgovarjava na Gospodov klic takšna, kakršna sva. Že kot zakonca opažava, kako pomembno je dopolnjevanje in tudi pri tem delu se nama to vedno znova kaže. V Sloveniji smo še vedno precej na začetku in še ne toliko znani, vendar je to proces, nekaj se začenja premika. Vesela sva, da se zbira prva skupina zakoncev, največ iz Ljubljane in nekaj s Štajerskega. Želimo si in molimo, da bi se nam pridružili še drugi. Misliva, da smo zakonci vseeno bolj previdni pri vključevanju in pridruževanju novim stvarem posebno kadar gre za duhovnost. Mladim je po svoje lažje, so sproščeni, navdušeni in neobremenjeni.
Paul: Naši načrti in želje so eno, božje poti pa drugo. Učiva se in skušava biti poslušna iskanju božje volje. Ugotavljava, kako Bog kliče in pripelje ljudi, na katere sploh ne pomisliva, ki jih sploh ne poznava. In kar strmiva nad njihovim načinom dela in talenti.
Kako deluje gibanje v Sloveniji?
Pavla: Srečujemo se na domovih, večkrat mesečno za molitev: slavimo, se zahvaljujemo, prosimo. Preberemo odlomek Svetega pisma. Potem se pogovarjamo o izbrani temi, lahko verski, zakonski, vzgojni. Sledi prijateljski pogovor. Skupaj tudi načrtujemo nova srečanja.
Paul: Včasih gremo moški ob določeni temi za svoje omizje. Zanimivo se mi zdi, da takrat bolj pridejo do izraza naše misli, predstave, občutja. V drugem prostoru pa imajo ženske svojo diskusijo na isto temo. Neredko se pokaže, da možje postanejo še kako gostobesedni, če zraven ni žena! Če je diskusija v parih, se zna zgoditi, da je eden od para boljši komunikator in postane »predstavnik« para, ki vedno pove »uradno stališče« para. Za nekatere stvari je to dobro, po drugi strani pa morda na ta način ne prideta oba do izraza.
Pavla: Tudi ženskam se je ob nekaterih temah lažje odpreti, če smo same. Lažje si povemo problem, kakor če smo v parih.
Paul: Zakonci za Kristusa želimo čimbolj delovati v smeri nove evangelizacije. Nekajkrat na leto pripravimo seminar z naslovom Krščansko življenje, ki govori o osnovah krščanstva. To je za nekatere vstopni seminar, skozi katerega se lahko pridružijo našemu gibanju.
Pavla: Na seminarju gre za poglobitev osebnega odnosa vsakega zakonca v veri. Teme so dobro izbrane. Pripravljamo tudi duhovne vaje za zakonce. Lepa so tudi razna mednarodna srečanja.
Paul: Poleg duhovnih so zanimive tudi druge teme. Imeli smo seminar na temo: Kristjan v medosebnih odnosih. Imeli smo predavanja o tem, kako podati in prejeti kritiko, kako se odzivati. Lep odziv je bil tudi na seminar: Obogatitev zakonskega življenja. Vikende in teme nam pomaga pripraviti par z Dunaja. Tudi to da našim srečanjem zanimivo mednarodno razsežnost.
Intervju, ki ga je napisala Barbara Kastelic za Našo Družino v letu 2007
